Avokati i Popullit nuk vendos direkt vetA« pA«r t’ju dhA«nA« tA« drejtat personit qA« ankohet, por bA«n rekomandime pA«r vA«nien nA« vend tA« sA« drejtA«s sA« shkelur tek organi i administratA«s publike qA« sipas tij ka shkaktuar shkeljen age saj. NA« rastet kur organi pA«rkatA«s nuk reagon ndaj rekomandimeve tA« Avokatit tA« Popullit, ky i fundit mund t’i drejtohet shkallA«-shkallA« organeve mA« tA« larta nA« hierarki, deri edhe Kuvendit (Parlamentit) myself njA« raport, duke propozuar edhe masa konkrete pA«r vA«nien nA« vend tA« sA« drejtA«s sA« shkelur.
Kushtetuta kA«rkon qA« Avokati i Popullit tA« zgjidhet myself jo mA« pak se 3/5 tA« tA« gjithA« deputetA«ve
- Presidenti i RepublikA«s
- Kryetari i KA«shillit tA« Ministrave
- UrdhA«rat me personally karakter ushtarak tA« Forcave tA« Armatosura
- Konfliktet civile ku nuk janA« palA« organet age administratA«s publike (marrA«dhA«niet civile ndA«rmjet personave privatA« ose tregtarA«).
Nga njA« vA«shtrim retrospektiv i tA« gjithA« veprimtarisA« pA«r ngritjen dhe zhvillimin e Institucionit tA« Avokatit tA« Popullit, rezulton se progresi i tij i shpejtA« dhe suksesi nA« rritjen age besimit tA« publikut kanA« bA«rA« pA«rshtypje pozitive, si tek faktori i brendshA«m, ashtu edhe ai ndA«rkombA«tar.
Traumat sociale qA« ndodhA«n nA« ShqipA«ri, gjatA« 10 viteve tA« parA« tA« tranzicionit, (1991-2000) si pasojA« e ndryshimit te sistemit politik, duhet thA«nA«, nuk mundA«n tA« menaxhoheshin myself pA«rgjegjshmA«ri nga institucionet tradicionale tA« shtetit. Policia, ushtria, gjykatat dhe struktura tA« tjera qA« pA«rcaktojnA« ekzistencA«n elizabeth shtetit, nA« vitin 1997, pA«r njA« kohA« tA« shkurtA«r, nA« njA« pjesA« jo tA« vogA«l tA« territorit tA« shtetit ranA« nA« kolaps tA« plotA«. Lees verder